| 4A: Projektni vidiki MHE |
Chairman: Petras Punys, LHA |
|
1.Natasa Smolar-Zvanut, Slovenian Institute for Water: Interdisciplinarni pristop k oceni Qes za MHE v Sloveniji |
|
2.Christian Severino, Studio Seta srl: Metoda večih kriterijev za oceno instaliranega pretoka pri pretočnih hidroelektrarnah |
|
3.Patrick Wiemann, University of Southampton: Razvoj upravljanja tveganj in strategij odločanja za uveljavljene in nove tehnologije na trgu MHE |
|
4. Julio Alterach, Cesi Ricerca SpA: Ocena preostalega hidroenergetskega potenciala v Italiji / VADIPRO - GIS orodje za oceno preostalega hidroenergetskega potencijala na vodnem telesu |
|
5. Hajrudin Dzafo, JP Elektroprivreda: Učinek izbire tipa turbine na tehnične in ekonomske ugodnosti pri novih projektih MHE |
| |
|
| 4B: Obnavljanje MHE |
Vodja razprave: Nino Frosio, APER (četrti z leve) |
|
1.Sergio Mazzoleni, Studio Frosio: Obnova MHE Besse in varnost jezov: Kako lahko draga obveza postane priložnost |
|
2.Josef Lampl, Kössler GmbH: Najnovejša tehnologija turbin pri obnovi MHE Ludvika na Švedskem |
|
3.Karel Kyzlink, CKD Blansko Engineering a.s.: Obnova MHE Les Království |
(prvi z leve) |
4.Rudolf Faast, VA Tech Hydro: Hidroelektrarna Brigl & Bermeister - obnova z ogromnim povečanjem instalirane moči |
|
5.Kearon Bennett, IEA Hydropower Agreement: Pregled dela na Aneksu II pogodbe za MHE IEA Hydropower Agreement & HydroHelp |
| |
|
| 5A: Inovacije pri MHE |
Vodja razprave: Jean-Pierre Corbet, HEA-Europe (tretji z leve) |
|
1.Erik Dick, Ghent University: Projektiranje majhne Kaplan turbine |
|
2.Marc Leclerc, MJ2 Technologies: Projekt VLH turbine - zbrane izkušnje po enoletnem obratovanju |
|
3. Janusz Steller, Szewalski Institute of Fluid-Flow Machinery: Črpalke kot turbine za izrabo energije vode in za namene MHE na Poljskem |
|
4.Vincent Denis, MHyLab: Obratovanje turbine ob uporabi odpadnih voda pred in po obdelavi vode - optimalna uporaba obstoječe infrastrukture |
| |
|
| 5B: Tehnične rešitve pri MHE |
|
Vodja razprave: Christer Söderberg, SERO
|
|
1.James Senior, University of Southampton: Rotacijski stroj na vodni tlak za uporabo v hidroelektrarnah z zelo nizkim padcem |
|
2.Arthur Williams, University of Nottingham: Delovanje centrifugalnih črpalk kot turbin in vpliv na geometrijo črpalk |
|
3.Aleksander Zagar, Turboinstitut d.d.: Prehodni pojav s praktično rešitvijo |
| |
|
| 6A: Primeri izvedbe MHE |
Vodja razprave: David Williams, BHA |
|
1.Jarle Hausberg, Amiantit Pipe Systems: Uporaba GRP cevi v hidroenergetiskih projektih |
|
2.Othmar Vogler, HOBAS Rohre: Hidroenergetska projekta Schwarzach in Tieferbachl |
|
3.Eduard Doujak, Vienna University of Technology: Projekt Gran-olo-Sula - izvedba MHE v zaledju Surinama |
|
4.Devadutta Das, I.I.T. Roorkee: Razvoj MHE v dolini reke Nayar v spodnji Himalaji - primer izvedbe |
(prvi z leve)
|
5.Luigi Papetti, Studio Frosio: Kaskadni elektrarni Pontey 1 in 2 - za proizvodnjo v MHE je vredno izkoristiti vsako kapljo vode - dolga in uspešna pod do izvedbe |
| |
|
| 6B: Tehnične rešitve pri MHE (nadaljevanje) |
Vodja razprave: António Sá da Costa (četrti z leve) |
|
1.Daniele Beggio, S.T.E. SpA: Nov koncept za projekte z nizkim padcem - fizični model |
|
|
2.Janusz Steller, Szewalski Institute of Fluid-Flow Machinery: Analiza učinka, ki ga povzročata transduktor diferenčnega tlaka in tlačni cevovod na natančnost Gibsonove metode merjenja pretoka |
|
(z leve: Henning Altmann & Peter Würl)
(Peter Würl)
|
3.Henning Altmann & Peter Würl, Universiy of Applied Sciences, Germany: Okvare hidroelektrarn - izkušnje in izogibanje |
|
4.Giuseppe Floreale & Emanuele Bottazzi, Altene Ingegneri Associati: Optimizacija zaporničnega jezu na osnovi poenostavljenega fizičnega modela |
| |
|
| Zaključni del |
|
Z leve proti desni: Lidija Živčič, Focus, Christine Lins, ESHA, Bernhard Pelikan,predsednik ESHA, Marko Gospodjinački, predsednik ZDMHE, Sašo Šantl, Ministrstvo za okolje in prostor.
Zaključek konference je bil izveden kot okrogla miza, na kateri so bile podane združene ugotovitve konference in oblikovano jasno sporočilo glede povečanja deleža MHE v državah članicah v smislu zagotavljanja 20 % deleža OVE do leta 2020 (25 % za Slovenijo!). |
|
Christine Lins, ESHA: Hidroenergia 2008 Zaključki
Za uspešno izvedeno konferenco se zahvaljujemo vsem predavateljem, udeležencem, razstavljalcem ter sponzorjem.
Naslednja konferenca HIDROENERGIJA bo leta 2010 v Švici. |
